Cepljenje
Cepljenje je še vedno najboljša zaščita pred nalezljivimi boleznimi glede na državo kamor potujete. Najbolj pogosto je zahtevano ali priporočeno cepljenje proti rumeni mrzlici, hepatitisu A in B, tifusu ter meningokoknem meningitisu. Obvezno je le cepljenje proti rumeni mrzlici, ostala cepljenja so prostovoljna in zgolj priporočena.
Rumena mrzlica
Virus rumene mrzlice se na človeka prenaša s pikom komarja. Nevarnost za okužbo z rumeno mrzlico je prisotna predvsem v podsaharski Afriki in Južni Ameriki.
Najpogostejši simptom je zlatenica, nato krvavitve in okvara ledvic. Prvi znaki bolezni se pojavijo približno tri do šest tednov po okužbi. Po nekaj dneh se stanje obolelega izboljša, nato pa se simptomi ponovijo. V skrajnem primeru, zaradi odpovedi jeter in ledvic, sledi smrt.
Cepiti se je potrebno le enkrat, najmanj 10 dni pred odhodom v endemično državo, kar zadostuje za zaščito deset let, kolikor tudi velja cepilna knjižica, ki jo je potrebno predložiti ob vstopu v državo, kjer je cepljenje za rumeno mrzlico obvezno.
Hepatitis A
Virus hepatitisa A se na človeka prenaša z zaužito hrano ali pijačo. Nevarnost za okužbo s hepatitisom A je prisotna v Afriki, Srednji in Južni Ameriki, Bližnjem, Srednjem in Daljnem Vzhodu, Aziji, Indoneziji, Grenlandiji, vzhodni Evropi ter na Karibih.
Najpogostejši simptomi so povišanje telesne temperature, pomanjkanje apetita, utrujenost, po nekaj dneh pa tudi rumeno obarvanje kože in beločnic. Simptomi lahko trajajo par tednov in so v blažji obliki ali nekaj mesecev in so v težji obliki. Obstaja nevarnost, da okužba preide v kronično vnetje jeter.
Cepiti se je potrebno dvakrat, najprej en mesec pred odhodom in drugič čez 6 – 24 mesecev, kar zadostuje za zaščito dvajset let.
Obstaja tudi kombinirano cepivo proti hepatitisu A in B.
Hepatitis B
Virus hepatitisa B se na človeka prenaša s krvjo, slino, spermo, vaginalnim izločkom, urinom in mlekom doječe matere. Nevarnost za okužbo s hepatitisom A je prisotna v Afriki, Srednji in Južni Ameriki, Bližnjem, Srednjem in Daljnem Vzhodu, jugovzhodni in centralni Aziji ter v jugovzhodni Evropi.
Najpogostejši simptomi so povišanje telesne temperature, pomanjkanje apetita in glavobol, pojavijo se lahko tudi driska, zaprtost ter srbeč občutek na koži. Ti simptomi se pojavijo približno 4 – 28 tednov po okužbi. Veliko okuženih oseb preživi okužbo brez simptomov.
Cepiti se je potrebno trikrat. Dvakrat že pred odhodom, kjer mora biti med dvema cepljenjema najmanj 1 mesec razmika ter tretjič 6 mesecev pozneje. Zaščita je dolgotrajna.
Tifus
Bakterijska okužba, ki jo povzročajo bakterije, ki so prisotne na območjih z zelo slabimi higienskimi razmerami. Okužimo se z zaužito hrano ali pijačo. Nevarnost za okužbo z bakterijo je prisotna v Afriki, jugovzhodni Aziji, Indiji, Peruju, Srednji in Južni Ameriki ter na Kitajskem.
Najpogostejši simptomi so povišanje telesne temperature, glavobol, utrujenost in bolečine v mišicah. Ti simptomi se pojavijo približno 1 – 8 tednov po okužbi. Pozneje se pojavijo tudi suh kašelj, zaprtje, izpuščaji na trebuhu ter prsnem košu, v zadnjem stadiju obolelosti tudi napet trebuh, driska, povečani vranica, jetra in bezgavke.
Cepiti se je potrebno le enkrat, najmanj 14 dni pred odhodom v endemično območje. Zaščita traja 2 – 3 leta, zaščiti pa le v 50 – 70 %.
Meningokokni meningitis
Bakterijska okužba, ki povzroča gnojno vnetje možganskih ovojnic. Prenaša se kapljično na razdalji najmanj pol metra. Nevarnost za okužbo z bakterijo je prisotna v podsaharski Afriki, Saudski Arabiji, Indiji in Nepalu.
Najpogostejši simptomi so povišanje telesne temperature, hud glavobol, bruhanje, kožni izpuščaji, pogosta je koma in prizadetost srca. Smrtnost je 5 – 15 %.
Cepiti se je potrebno le enkrat, zaščita traja 3 leta.
Steklina
Steklina je razširjena po vsem svetu, v drugih deželah jo prenašajo predvsem potepuški psi. Cepljenje je priporočljivo potnikom, ki se na endemično območje odpravljajo za dalj časa.
Cepiti se je potrebno trikrat.
Nosečnice na poti
Posebne skrbi so potrebne nosečnice na poti, saj je zanje potovanje dodatno utrudljivo. Predvsem svetujemo, da se noseče ženske pred potovanjem posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom ali/in ginekologom.
V prvih treh mesecih za nosečnice potovanje ni zelo utrudljivo. Vseeno morajo paziti, saj je v tem času možnost spontanega splava največja, zato se nosečnicam s tvegano nosečnostjo potovanje strogo odsvetuje. Po treh mesecih in vse do 28. tedna nosečnice lahko potujejo z letalom. V zadnjem trimesečju morajo posebej paziti, saj ne smejo priti v situacijo, kjer bi utrpele pomanjkanje kisika. Takrat nekateri letalski prevozniki prepovedujejo letenje, kar bi bilo smotrno pred poletom tudi preveriti. Kar nekaj letalskih prevoznikov prepoveduje letenje nosečnicam, ki so imele pri prejšnjih nosečnostih težave s krvnimi strdki v venah na nogah ali prezgodnji porod. Svetujemo tudi rezervacijo sedeža ob prehodu, saj se morajo čim več gibati, da preprečijo možnosti venske tromboze (strjevanje krvi v žilah), kateri so nosečnice desetkrat bolj nagnjene. Nosečnica naj bi se sprehodila za 10 – 15 minut na vsako uro. Svetujemo, da nosečnice postavijo noge v dvignjen položaj, če je to le mogoče.
Večina zdravnikov svetuje, da se nosečnic ne cepi, če je le mogoče.
Odsvetujemo zanositev vsaj štiri tedne po cepljenju z živimi cepivi.
Odsvetujemo tudi potovanja v endemična območja morebitnih okužb z virusi in bakterijami kot so rumena mrzlica, hepatitis A in B, tifus, steklina, meningokokni meningitis, malarija in v države z nizkim higienskim standardom. Odsvetujemo potapljanje in potovanje v kraje na visoki nadmorski višini, kjer je količina kisika zreducirana.
Ob potovanju v vlažne in tople kraje poskrbite za udobna in zračna oblačila, saj je takšno okolje kot nalašč za raznorazna vnetja, za katera so nosečnice še bolj dovzetne.
Svetujemo tudi pitje čim več tekočine, saj lahko huda dehidracija pripelje do krčenja maternice oz. popadkov. Z uživanjem zadostne količine tekočine preprečimo tudi morebitne okužbe sečil, ki so med nosečnostjo bolj pogoste. Nosečnice naj jedo le hrano, ki je skuhana, dovolj pečena ali originalno zapakirana.
Svetujemo vam, da si pred odhodom na potovanje uredite ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki krije tudi zdravstveno asistenco in materinsko nego ter stroške morebitnih zdravstvenih zapletov v primeru nosečnosti.
Takojšen obisk pri zdravniku svetujemo ob:
- močnih bolečinah v trebušni votlini, saj so bolečine lahko tudi znak zunajmaternične nosečnosti,
- krvavitvah,
- močnem in dolgotrajnem bruhanju,
- otekanju,
- močnih glavobolih, ki ne pojenjajo,
- zabuhlosti,
- močnejših želodčnih težavah – driski in pogostemu bruhanju,
- odtekli vodi,
- nastajanju madežev ali peg na koži ali popadkih v pozni nosečnosti.
Zaščita z zdravili – antimalariki
Na tržišču obstaja več zdravil, katerih preventivno jemanje ščiti pred obolevanjem za malarijo. Glede ustreznega antimalarika se je potrebno posvetovati z zdravnikom, saj je izbira zdravil odvisna od kraja ter zdravstvenih in ostalih značilnosti potnika. Zdravila niso zagotovilo, da za malarijo ne boste zboleli, zato svetujemo dodatno zaščito s pršili proti komarjem, ki vsebujejo zadostno količino DEET (več kot 25%). V primeru, da za malarijo kljub jemanju antimalarikov zbolimo, je obolenje v blažji obliki in prepreči morebitno smrt pri obolenju za hudo obliko malarije.
Zdravila, ki so pri nas na voljo:
- Proguanil (Paludrin),
- Mefloquine (Lariam),
- Chloroquine (Nivaquine),
- Proguanil in atovaquone (Malarone),
- Doxycycline (Klinofug, Vibramicin),
- Maloprim.
Antimalariki so na voljo le v ambulantah za potnike Zavoda za zdravstveno varstvo RS (razen Doxycycline).
Nalezljive bolezni in kronične težave
Preberite si tudi več o ostalih nalezljivih boleznih, kot so nalezljive črevesne bolezni, med katere spadajo driska, hepatitis A, tifus, kolera in otroška paraliza, o boleznih, ki jih prenašajo insekti, kot so malarija, lišmanioza, spalna bolezen (tripanosomiaza), japonski encefalitis, filiriaza, chikunguya, ter hemoragijske mrzlice (rumena mrzlica, denga, hantaan mrzlica in ebola). Preberite si tudi več okapljičnih nalezljivih boleznih, med katere uvrščamo meningokokni meningitis ter tuberkulozo, o boleznih, ki se prenašajo preko kože, kot je shistosomiaza, ter o boleznih, ki se prenašajo s krvjo in spolnimi odnosi, kot na primer hepatitis B, HIV/AIDS, klamidijske okužbe, gonoreja, humani papiloma virus in ebola.
Bolniki, ki bolehajo za kakšno izmed kroničnih bolezni morajo posvetiti dodatno pozornost počutju na poti. Med kronične bolezni uvrščamo sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja, bolezni dihal in tudi odpoved ledvic (dializo).
Preberite si tudi nekaj več o ostalih zdravstvenih tveganjih, kot so višinska bolezen, morska bolezen, piki in ugrizi živali, poškodbe in drugo.
Morebitne zdravstvene težave na morju
Sončne opekline se pojavijo, ko smo soncu izpostavljeni dlje kot je priporočeno, v času, ko sonce pripeka najmočneje (med 11. in 15. uro) ter v primeru nezadostne uporabe zaščitnega mazila (s primernih UV filtrom). Pri hudih opeklinah se poleg rdečice pojavijo še mehurji. Na opečenih mestih nas srbi in koža se začne luščiti. V primeru opeklin kožo vlažimo s hladilnim mazilom, ki je na voljo v lekarni in se vsaj 48 ur izogibamo sonca. V primeru, da hladilnega mazila nimamo si lahko pomagamo tudi z jogurtom ali olivnim oljem.
Alergija na sonce dandanes prizadene vedno več ljudi in se kaže v obliki vboklin ali mehurčkov na koži. V primeru alergije se izogibamo sonca in uporabljamo zdravila proti alergiji, za katere ni potreben recept (Flonidan S, Letizen S, …). Prizadeta mesta hladimo s hladilnim mazilom.
Ožig meduze ali morske vetrnice povzroči opeklini podobno vnetje, ki skeli in srbi, kar je posledica strupa, ki ga ožigalkarji izločajo. Področje ožiga je potrebno spirati z morsko vodo, za odstranitev čim več strupenih žel, ki se ob ožigu zapičijo v kožo, pa lahko uporabimo tudi mivko. Prizadeta mesta ohladimo z ledom, če je le-ta na voljo. Za deaktivacijo strupa uporabimo kis ali alkohol, nato kožo namažemo z mazilom, ki vsebuje antihistaminik (Fenistil) ali antiseptične sestavine (Kamagel, Aloe vera).
Sončarica in toplotni udar se pojavi, ko je glava predolgo časa nezaščiteno izpostavljena močnemu soncu. Telesna temperatura naraste na 38°C ali več, koža je suha in vroča in pulz se poviša. Pri hujši obliki opazimo zmedenost, ki ji sledi nezavest. Posebej morajo biti pazljivi starejši in otroci. Izogibati se je potrebno močnemu soncu in si priskrbeti ustrezno pokrivalo. Temna oblačila privlačijo sonce, zato svetujemo svetla in zračna oblačila. Svetujemo tudi lahko hrano, čim več tekočine (najbolje vode) in omejimo vnos alkohola.
Zdravstveni napotki glede na destinacijo
Splošne informacije in značilnosti države, kamor potujete ter zdravstveni napotki glede cepljenja in zaščite.
Zdravstveno in nezgodno zavarovanje
Osnovno zdravstveno zavarovanje
Pred odhodom v tujino je treba pridobiti evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki je brezplačna, velja 1 leto (v tem času morate imeti urejeno oz. veljavno obvezno zdravstveno zavarovanje) in jo lahko naročite tudi preko spletne strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije in preko samopostrežnih terminalov ali neposredno na 10 območnih enotah in 45 izpostavah zavoda.
Poleg kartice zdravstvenega zavarovanja priporočamo, da sklenete dodatno zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini, saj z evropsko kartico lahko uveljavljate le pravico do nujnih oziroma potrebnih zdravstvenih storitev le pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže, v ostalih zavodih oz. pri zasebnikih pa morate storitve plačati sami.
Kaj obsega zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini?
Zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini krije stroške nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v tujini brez neposrednega plačevanja storitev, tudi pri zasebnih zdravnikih in zdravstvenih ustanovah ter stroške prevoza zaradi nepredvidenih bolezni ali posledic nesreče oziroma nezgode, ki se pojavijo ali nastanejo med potovanjem ali bivanjem v tujini.
Zavarovalni primer se začne s pričetkom zdravljenja in konča takrat, ko po mnenju lečečega zdravnika zdravljenje ni več potrebno. Če se zdravljenje nanaša na bolezen ali posledice nezgode, ki s prejšnjimi niso v vzročni zvezi, zavarovalnica šteje to kot nov zavarovalni primer.