Toskanski griči

Toskano, za nekatere najlepšo, najbolj pisano, naj-fotogenično deželo na svetu, kljub svoji velikosti zdaj že tako dobro poznamo, da se nam že na daleč smeji, ko nam na široko odpira svoja vrata in vabi k raziskovanju. Vedno znova je odprta za nova spoznanja, za nove motive, ob vsakem letnem času je drugačna in vsakič bolj privlačna. Ogromna pisana in gričevnata polja, vrh katerih se bohotijo kmečke vile, obdane z značilnimi cipresami, prepoznavni vinogradi, predelovalnice vina in oljčnega olja, mala mesteca na gričih ali skalah, vijugaste, prašne ceste, osamljena drevesa, temperamentni domačini, odlična in značilna toskanska kulinarika... Vse to in še več si privoščimo v treh dneh in letos na novo odpiramo še nekatera neodkrita mesta, ki smo jih raziskali na našem zadnjem obisku ob koncu leta.

Volterro in San Gimignano, z značilnimi visokimi stolpi, bomo sicer težko zaobšli, tudi papeško mesto Pienza, kjer je največ slikovitih poti, nam bo na kratko nudila zatočišče. Morda bo tokrat za nas zanimiv vinorodni okoliš Moltepulciana in ob povratku Siena in Chianti. Vmes pa veliko postankov, kjer časa ne bomo omejevali, morda tudi nekaj hoje in ogromno priložnosti za čudovite posnetke.

Prijetno utrujene nas vedno odprtih rok pričakuje hotelir v manjši vasici in nas razvaja z okusno hrano, z neizogibno pasto in divjačinskimi specialitetami, začinjenimi z odličnim oljčnim oljem in značilnimi začimbami. Pijača za naše goste je v tem hotelu bistveno cenejša kot drugod. In če ostane kaj moči, zvečer naši fotografski strokovnjaki, ki nas spremljajo z nasveti na vsej poti, komentirajo in ocenijo fotografije ter dajejo nasvete tistim, ki to želijo.

In jutra so v Toskani za fotografe mlada in lepa...

Kot običajno, bo skupina majhna, ravno pravšnja, da z malim busom ali kombijem zavijemo tja, kamor nam je volja, da naredimo postanek in si vzamemo čas, kolikor ga potrebujemo.

Predviden odhod iz Celja ob 1.00, iz Ljubljane ob 2.00.